piše Primož Kobe
OB ZAČETKU SEZONE!
Veliko tekačev se znajde v slepi ulici. Tek ne prinaša več toliko užitkov, napredka ni, prav tako ni dovolj motivacije za rednost, reden tek, za maraton ali kak drug težko dosežen cilj. Veliko tekačev zase in za svoj tek ne najdejo časa. Na prioritetni lestvici je zelo nizko. Ali pa ne znajo teka jemati rekreativno! Radi se ženejo za dosežki (kar sploh ni tako narobe), a ne najdejo golega zadovoljstva v gibanju. Ali se težko družijo z drugimi in prilagajajo (ob točno določeni uri) ali pa nujno rabijo skupino brez katere ne morejo opraviti sami treninga. Brez drugih se težko odpravijo na tek.
Glava je zelo pomembna pri teku. Prav tako okolje. Menim, da imamo v Novem mestu dobro okolje za tek. A vsak tekač potrebuje drugega tekača. A rabi tudi nekoga, ki ga vodi, nekoga ki mu daje napotke, ga motivira, včasih zbode in mu pove kar misli. Kdor se da učiti, zna poslušati, ter tudi kaj vprašati bo postal modrejši, pametnejši in hitrejši.
Številni se sprašujejo, kje najdemo maratonci smisel, da se trudimo teči tako daleč. Iz kilometra v kilometer naše telo zaradi utrujenosti postaja seveda vse šibkejše. A zanimivo, ravno to nas notranje, osebnostno krepi. Kako? Prav za vsak korak, ki ga naredimo naprej, ko smo utrujeni, potrebujemo pozitivno razmišljanje, da zbiramo moč za nadaljevanje in da napredujemo. Pozitivna miselnost pa je ključna, da se lotimo nečesa, kar ni lahko, saj le na takšen način težke stvari postanejo lažje. Tako vztrajno korak za korakom nadaljujemo in se razvijamo.
NE VEM VSEGA. A skušam razmišljati drugače kot vaša glava in gledati iz svoje perspektive. Zelo pomembno je ZAUPANJE. Prav različno čutim to vaše zaupanje, ki je osnova da se učenec lahko postavi pod učitelja. Če učenec misli, da veče ve od učitelja to negativno vpliva na proces. Vaše znanje, ki ste si ga pridobili v letih ukvarjanja s tekom lahko uporabite na vsakem treningu. Vi izvajate trening in živite zdravo in športno. A pustite se učiti in poslušati.
